Skoči na vsebino

JADRALNA REGATA 2015

Datoteka za prenos:MP4 videoRegata 2015 (dolžina: min, velikost: 77.2 MB)

Prispevki udeležencev:

 

Odločitev, da se ob letošnjem dnevu pomorstva izvede jadralna regata, je vredna pohvale tako za organizacijsko ekipo, vodstvo Uprave RS za pomorstvo, kot tudi za pobudnike, ki so že v preteklosti opozarjali, da samo besede niso dovolj.

 
Jadranje je izvirna veščina motoričnih spretnosti in posebnih znanj, ki jih jadralci izkažejo ob izkoriščanju energije vetra za dosego optimalnih plovnih sposobnosti plovil. Zato je izvedba jadralne regate toliko bolj pomembna in dobrodošla, saj ob tem lahko vsi, ki smo vezani na morje, pokažemo, da smo vredni, da ga imamo.
Jadralna regata, na kateri je sodelovalo kar 18 jadrnic iz najrazličnejših razredov, je tokrat pokazala, da ne glede na trditve, da o pomorstvu govorimo samo 7. marca, (dan, ko je bila leta 1991 sprejeta resolucija o pomorski usmeritvi Republike Slovenije), ampak da imamo tudi srčne državljane, ki pomorstvo in morje čutijo kot največjo danost in za katerega bi morali narediti veliko več, kot naredimo. Biti na ali ob morju nam daje občutek svobode, ko pa čutiš piš vetra, ki je posledica gibajočega zraka, vetra in gibanja jadrnice, ki mu sledi, ter adrenalin, ki se sprosti ob ostrem nagibu jadrnice, vse to še pospeši, je spoznanje, ki ga mora doživeti in utrditi vsak stari in predvsem bodoči morjeplovec.

  
Ob povabilu k sodelovanju na prvi regati smo se odločili, da bo srednja šola sodelovala z dvema jadrnicama. Eno naj bi upravljali delavci, drugo pa dijaki šole. Za ekipo delavcev je zadoščala ena jadrnica, sestavili smo ekipo petih jadralcev, z dvema profesoricama in tremi profesorji. V ekipi smo imeli tudi gosta iz prijateljske šole za rečno in pomorsko plovbo, ladjedelstvo ter hidrogradnjo iz Beograda. Dijake smo morali izbrati, saj je interes presegal razpisano število jadrnic in smo omejili število samo na šest udeležencev. Taka angažiranost mladih, pripravljenost, da si vsak dan »uničijo« prosti čas s tem, da gredo na morje ter se urijo iz prepotrebnih veščin, nam daje veselje in voljo, da delamo skupaj z njimi.

 
Težko rečemo, da smo tudi zadovoljni s tem, kar smo na regati pokazali. V boj z vetrom in drugimi jadrnicami smo se podali s polnimi jadri, pri tem pa smo nekoliko zanemarili, da je jakost burje, ki je ob sunkih dosegala tudi 30 vozlov, presegala zmogljivosti opreme, ki smo jo imeli na razpolago. Učitelji smo zaključili že po prvem plovu, ko nam je burja poškodovala glavno jadro, dijaki pa so speljali samo en plov. Vendar pa smo ne glede na razočaranje ob lastnih visokih pričakovanjih na koncu ugotovili, da je tokratni dogodek ob dnevu pomorstva presegel vsa dosedanja proslavljanja in nam je dal upanje, da bo naslednje leto še bolje in se bodo v dogajanje vključili tudi ostali, ki si služijo svoj vsakdanji kruh z morjem.
Naj ob tej priložnosti omenim, da bo že naslednje leto posebno leto, namreč dan pomorstva sovpada z začetki in temelji slovenskega pomorstva. 1. marca 1947 je bila ustanovljena prva slovenska pomorska šola, ki bo praznovala že 69 let obstoja, kar je 1 leto manj kot sedemdeset let. Vsa pomorska javnost bi se ob tem morala zamisliti, posebej še ob dejstvu, da nimamo več lastnega ladjarja, če ostanemo še brez lastnega kadra, se bo v bodočnosti lahko govorilo samo še o pravljičnih »junakih«, ki so nekoč odhajali in si upali kljubovati divjemu morju.

 
Ob koncu se kot šola zahvaljujemo vsem, ki so se potrudili in speljali prvo jadralno regato ob dnevu pomorstva, posebej delavcem Uprave RS za pomorstvo ter predstavnikom Jadralnega kluba Veter, ki je odlično speljal vse regatne aktivnosti. Posebej gre tudi zahvala lastnikom jadrnic, ki so omogočili treninge in tekmovanje ekipam šole in to sta podjetnika iz Obale, gospoda Darko Mlinarič ter Herman Antonič, ter podjetnik s Koroške, gospod Matija Blaznik.


Marijan Tončić, kapitan dolge plovbe in profesor na GEPŠ

 

Sedem članska posadka jadrnice Ocean Koper je v lepem sončnem dnevu in seveda predvsem razpihani burji vložila vso svoje znanje in trud, da je lahko v skupnem seštevku zasedla prvo mesto. Z organizacijo smo bili več kot zadovoljni, zato so se tudi  želje po ponovni udeležitvi močno zasidrale v naših jadralskih koledarjih. Predvsem pa bi želeli pohvaliti samo prireditev in samo podelitev, ki je samo še kronala že tako čudovit jadralski dan.  

 

Peter Podunavac, skiper Ocean Koper

 

Prvič v življenju sem se aktivno udeležila regate. Res, da je bila moja vloga samo protiutež, sem pa vseeno zelo uživala. Vreme je bilo odlično in ekipa je bila super. Žal nam je odtrgalo jadro pred drugim obratom in smo tako zaključili regato predčasno. Izkušnja pa je bila enkratna. Zato se že veselim regate drugo leto in upam, da bo postala tradicionalna.


Geraldina Gržinič, prof. športne vzgoje GEPŠ

 

V soboto, 7. marca se je v Portorožu zgodila prva jadralna regata ob Dnevu pomorstva. Piranski zaliv je postregel z burjo, ki je v sunkih dosegala 30 vozlov. Regatno polje je bilo postavljeno v obliki palice (bašton), šlo je za izrazito tehnično regato, na kateri je tekmovalo 15 jadrnic. Barve Luke Koper je zastopala posadka, sestavljena izključno iz jadralcev, zaposlenih v Luki Koper: izkušeni skiper Rajko Krašna, Gorazd Žagar, Adrijano Partalo, Andrej Štravs, Ivan Perič (vsi s Terminala sipkih tovorov), Mirko Slosar (Področje zdravja in ekologije) in člana uprave Andraž Novak ter Tine Svoljšak. Še posebej smo bili ponosni na naše sodelavce, ker je ekipa pred tekmo opravila le enourni trening na dan regate, Rajkova jadrnica PEJLA 3 (Elan 36) pa jim je zares odlično služila. Naši fantje so namreč osvojili odlično drugo mesto v svoji kategoriji in domov prinesli pokal.

 

Naša posadka se je v en glas strinjala, da bodo prihodnje leto naskakovali prvo mesto, zato jih v Luki Koper držimo za besedo.

 

Mateja Dominko, Luka Koper

 

Vesela sem, da sem se odzvala na povabilo za sodelovanje na regati ob dnevu pomorstva. Zame so bile izkušnje nepozabne, od treningov, do same regate. Sobota nas je pričakala s sončnim vremenom, kar je še pripomoglo k dodatni dobri volji, ki je vladala na krovu naše jadrnice. Vetra je bilo še preveč, tako da smo jadrnico gnali v ekstreme. Posadko je vodil izvrstni skiper Željko. Prvič sem sodelovala na regati in me je kar posrkalo v tekmovalni adrenalin in v boj z vetrom. Občudovala sem znanja in veščine vseh sodelujočih. Bilo je čudovito, kljub zapletom, ki so nas prisilili, da smo regato zaključili predčasno.

 

Ada Goljuf, prof. športne vzgoje GEPŠ

 

Da bi se družili, predstavili in promovirali vrednote, profesionalizem, bojeviti duh in ideologijo URSP, in naše teoretične sposobnosti uporabili v kombinaciji z našimi veščinami, smo letos izbrali pravi način. Važno je sodelovati, (ker) nemogoče je zmagati, modro in strateško je taktizirati (po domače mutiti). V kategoriji tekme s samimi seboj pa smo prepričljivo v vsakem plovu zmagali že na polovici plova, večkrat in z veliko prednostjo. Steffe pa še dostavi: važno je s katere strani gledaš. In mi nesporno vedno gledamo z vseh strani.

 

Lepo je biti konzervativen, v burji pravilo velja vedno in tu sta, sicer s stisnjenimi ustnicami Damirja, krmarja morala soglašati, da ne gremo v boj s polnimi jadri. To je bil eden izmed jasnejših napotkov, ki nam je omogočil dva mirna in uspešna plova.

Nekateri so se gnali na štart, mi pa smo mirno zaposleni s svojim pristopom prebrisano spustili glavnino ki je po jamborih nepremišljeno raztegnila vse potenciale in smo potem silovito napadli iz ozadja, najprej seveda štartno linijo...

Način izvedbe prvega štarta smo mešanih vtisov predelovali skoraj do obrata in nam je dal vse potrebne podlage za štart na drugem plovu. Scenarij smo kasneje, ker smo ga poznali do potankosti, nehote podzavestno ponovili do podrobnosti.

 

Probleme smo reševali sproti, ko so nas presenetili. V nekaterih enačbah brez neznank nismo našli rezultata oziroma smo tudi pri ponovnem preizkusu napačno izračunali. V nekaterih enačbah s samimi neznankami pač sploh nismo izračunavali in so neznanke zelo hitro kar same izginile ali bolje rečeno odjadrale, ena mala neznanka se je sicer tudi prevrnila, dve sta se nam asimptotično približali in ju je potem naš energijski ščit kar odbil. Ostali smo odprtih ust, jaz sem bil popolnoma pripravljen na kopanje ob dnevu pomorstva, Artur ni odstopal od pravil PITM.

 

Ni bilo pa prave moške surovosti in besedičenja, saj sta Enrika in Lea z damskim pristopom povsem katalizirali te možnosti. Ekipa je bila zrela tudi za izvedbo mirovnih pogajanj, v nobeni fazi nihče ni popuščal, nekateri s(m)o pretiravali, za regatni memorandum smo pripravili figo v žepu.  Nad nami je s hitrim čolnom bdel Mišo. Škroki in Danijele sta bila nekje za ovinkom na kanalu 15 pripravljena za slučaj, da nam ne bi uspelo.

 

Ko smo potegnili črto, je vse pozitivno, jaz bi še tretji plov in četrti in tako dalje....in na koncu (ko se najavi telesna in duševna lakota) en fiksen zaveteren šank, da se še v družbi ekipe v četverovez privežem nanj in si ustnice in koža oddahnejo od vetra in soli in da vtisi dajo poleta novim idejam ter hrepenenjem.

 

Miran Bordon, Uprava RS za pomorstvo